Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi

Državni zbor je z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Poleg predlagateljev SDS, NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Nasprotovali so ji v opoziciji, kjer opozarjajo na več neustavnosti. Glasovanja sta se vzdržala poslanca narodnih skupnosti.

Novela omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

Predlagatelji menijo, da je ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. Po mnenju predlagateljev je takšna ureditev vodila v dolgotrajne proceduralne zaplete in v blokade začetka parlamentarne preiskave.

Danes sprejeta novela uvaja tudi sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Preiskovanec lahko zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Opozicija svari, da odprava varovalk omogoča zlorabe

DZ tudi ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Novela po besedah predlagateljev tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni komisiji DZ.

Noveli so nasprotovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Med drugim so poudarili, da odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. Opozarjajo tudi, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo.

Menijo da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji. Prav tako bo o konfliktu interesov poslancev odločala politična večina, opozarjajo. Predlagateljem pa očitajo tudi, da si želijo, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca.

Z 32 glasovi za in 48 proti pa je DZ zavrnil dopolnilo Svobode, s katerim so predlagali, da se uporaba zakona zamakne za eno leto. Kot so zapisali v obrazložitvi, so tak predlog podali, da se lahko o ustavni skladnosti posameznih spornih rešitev iz zakona izreče ustavno sodišče, saj da so pobude za presojo ustavnosti že napovedane.